Oskrbovalnica se predstavi
Marjan Kogelnik
Oskrbovalnica.si je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za direktno povezovanje pridelovalcev (kmetov) in odjemalcev (kupcev). Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni. Okrog 80 doslej pridruženih kmetij uresničuje sodelovanje pri skupnem nastopu na trgu z drugimi kmetijami, ker verjamejo, da lahko skupaj naredimo več in učinkoviteje.
Na portalu naročimo, kar potrebujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati dostavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lahko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno kratkem času razdelijo večjo količino živil. Tako lažje planirajo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.
Oskrbovalnica ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje direktno povežejo. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani. Naročanje je ves čas odprto! Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje.
Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, postanemo najpomembnejši povezovalec kmetov in prebivalstva in ključni akter samooskrbne Slovenije s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev. Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.
Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih. Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih.
Kako Oskrbovalnica deluje?
Vsakemu ponudniku se z brezplačno registracijo na portalu Oskrbovalnica.si omogoči administracija nad lastnim ažuriranjem ponudbe (evidentiranje prodajnih artiklov in zalog, pregled stanja naročil, komunikacija z naročniki…). S tem ponudnik suvereno odgovarja za svoj del posla: ažurno ponudbo, kakovostno slikovno gradivo in opise. Predstavitev izdelkov na portalu oskrbovalnica.si je ključno orodje za boljšo prodajo, zato je bistvena skrb za primerne opise in fotografije. Z izpostavitvijo prednosti nekega pridelka in čim boljšim opisom ( za katero sorto gre, kakšen je način pridelave, zrelost, način uporabe ter druge posebnosti) lahko kmetje določen pridelek postavijo pred konkurenco in/ali celo upravičijo morebitno višjo ceno.
Oskrbovalnica trenutno deluje na Štajerskem, okolici Ljubljane in Kranja, na Vrhniki, na Primorskem in drugod. Z rastjo lokalnega zanimanja se širi. Oskrbovalnici podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture.Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon. Z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.
RAZLIKE med Oskrbovalnico in ostalimi platformami za skupnostno naročanje in spletnimi tržnicami
To ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička. Namenjena je povezovanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oz. odjemalcev (potrošnikov, če želite). Skrbniki in koordinatorji portala smo le vmesni člen, da se kmetje in kupci lažje povežejo direktno. Ob pridružitvi v sistem Oskrbovalnice ponudnikom omogočimo neomejeno oglaševanje v fb skupini Samooskrba za prehransko varnost z več kot 13000 člani.Naročanje je ves čas odprto!
Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj sugeriramo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oz. dvorišču kmetije ali nižje (saj ponudniki prihranijo na času z izdajo večje količine naročil naenkrat).Vizija projekta je, da ob porastu obsega prometa, ko enkrat prerastemo okvir prostovoljstva in sposobnost upravljanja na tej bazi, ustanovimo primerno pravno osebo (zadrugo, zavod …) s širšo upraviteljsko strukturo vseh, ki smo izgradili projekt – to je ponudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev.
Poleg rednih nakupov pri kmetih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi v lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave (količinsko in kakovostno ter cenovno). Na tak način lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in prehransko varnost vseh vpletenih, kar je tudi cilj pobude.
Zakaj oskrbovalnica?
V njej se oskrbujemo z osnovnimi živili, ne glede na okoliščine.
Hrana v oskrbovalnici je sveža, lokalna in plod dela malih slovenskih družinskih kmetij (z izjemo določenih skupin živil, za katere pri nas ni pogojev za rast; tam se poslužujemo etičnih ponudnikov iz okoliških držav)
Hrana v oskrbovalnici ni podvržena dolgotrajnim prevozom ali skladiščenju, zato ne nosi visokega ogljičnega odtisa in ne porablja strupenih kemikalij za podaljšanje obstojnosti ali zaplinjevanja za obrambo pred plesnenjem in škodljivci na dolgih prevozih.
Večina ponudbe v oskrbovalnici je ekološkega ali sonaravnega izvora za karseda zmanjšane vrednosti strupenih snovi v živilih.
Male in srednje kmetije so nosilci naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti – propadejo pa po tri v Sloveniji vsak dan!
V zadnjih desetih letih je pri nas propadlo okrog 13.000 malih kmetij
75 % planetarnega uničenja – prsti, vode, biotske raznovrstnosti – je posledica globaliziranega industrijskega kmetijstva.
V obdobju samostojne Slovenije smo uničili preko 100.000 hektarjev njiv, še vedno nadaljujemo z množično uporabo agrokemičnih sredstev, v monokulturah uvajamo nove tuje patentirane hibride, izumira pa naša kulturna dediščina starih sort.
Vsi imamo možnost izbire – z vsakim nakupom glasujemo; za malega slovenskega kmeta ali tuje korporacije in trgovce.
Globalni razlogi samoorganizacije za lokalno samooskrbo
Tudi Oskrbovalnica je ena od oblik upora proti korporativni industrijski nenaravni prihodnosti.
Mali kmetje zagotavljajo 80% hrane, ki jo zaužijemo, pri čemer porabijo le 25% virov, namenjenih kmetijstvu.
Mali kmetje, ki skrbijo za Zemljo in naše zdravje z gojenjem prave hrane, ki nas hrani, izumirajo.
Kmetovanje s strupenimi kemikalijami pomeni dolg – izkušnje iz tujine kažejo na daljnosežne posledice v obliki razseljevanja kmetov, epidemije samomorov in begunske krize.
Korporacije kmetijske in živilske industrije so uspele že skoraj povsem onemogočiti obstoj malega kmeta in lokalno naravno hrano. (Subvencije velikim kmetom, prepovedana lastna semena in s tem ukinjanje starih, lokalno prilagojenih sort, hibridi, fitofarmacevtska sredstva, genski inženiring, kmetijska politika.)
To industrijsko kmetijstvo, ki temelji na nenaravnih monokulturah, je največje gonilo izumrtja vrst – od ptic in čebel do gozdov, do talnih organizmov in vitalne biotske raznovrstnosti v naši črevesni flori. Briše raznolikost pridelkov, ki smo jih gojili in jedli.
Ljudje so pred industrijsko globaliziranim kmetijstvom gojili (in uživali) več kot 10.000 vrst rastlin.
Več kot 90 % raznolikosti pridelkov je bilo zaradi industrijskega kmetijstva potisnjeno k izumrtju.
Živilska industrija vsako leto ponudi okoli 30.000 novih prehranskih izdelkov, to je več kot 600/teden, mnogi med njimi so prehranski surogati oz. umetni nadomestki originalnih živil.
Industrijsko kmetijstvo pelje planet in naša gospodarstva v propad.
Strupena prihodnost, ki jo spodbujajo korporacije, temelji na večji kemični obdelavi in več GSO, več mehanizacije in traktorjev brez voznika, digitalnem kmetijstvu, nadzornih dronih, robotih in vohunski programski opremi.
Industrijski sistem zdaj spodbuja digitalno kmetijstvo in »kmetovanje brez kmetov« ter lažno hrano brez kmetije – laboratorijsko izdelano meso, laboratorijsko mleko, laboratorijski sir, laboratorijske ribe, žuželke itd
Oskrbovalnici podobni modeli po svetu so znani po imenu Community-supported agriculture
Pobuda s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, organizatorja prodaje in kupca tudi v Sloveniji doživlja svoj zagon; z modelom neposredne prodaje prek skupinskih naročanj se pridružuje progresivnim trendom v EU. Partnersko kmetijstvo oziroma CSA vzpostavlja skupnost kot alternativni ekonomski model, ki temelji na lokalni ravni kmetijstva in distribucije hrane. CSA se nanaša tudi na določeno omrežje oziroma združenje oseb, ki so se zavezale, da bodo podpirale eno ali več lokalnih kmetij, pridelovalci in potrošniki pa si vzajemno delijo tveganja in koristi proizvodnje hrane.
- Association pour le maintien de l’agriculture paysanne (AMAP) in France
- Agriculture soutenue par la communauté (ASC) in Québec
- The Food Project (US)
- Reciproco in Portugal
- Teikei (提携) in Japan
- Solidarische Landwirtschaft in Germany
- https://thefoodassembly.com/en in England
- Pergola(-landbouw) in the Netherlands
- Andelslandbruk in Norway
- Gruppi di Acquisto Solidale (GAS) in Italy, (see also, Ethical purchasing groups)
- Съпричастно земеделие in Bulgaria
- Asociația pentru Susținerea Agriculturii Țărănești (ASAT) in Romania
- Grupa solidarne razmjene (GSR) in Croatia ipd.
PREDNOSTI ZA POTROŠNIKA – KUPCA:
- lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov
- nizka cena
- neposreden stik s ponudnikom
- možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih
- možnost dodatnih izobraževanj
- medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
PREDNOSTI ZA KMETA – PONUDNIKA:
- možnost prodaje večjih količin pridelkov in izdelkov
- ni odpadka oziroma je zelo majhen
- zagotovljena poštena cena
- neposreden stik s kupcem vpliva na nadaljnje naročanje
- možnost boljšega načrtovanja
- medgeneracijsko druženje in spoznavanje novih ljudi na organiziranih dogodkih, kulturnih srečanjih in tržnici
- možna izmenjava avtohtonih semen in informacij z ostalimi ponudniki
Objavi komentar