Gensko spremenjeni organizmi

Gensko spremenjen organizem – GSO (tudi transgeni organizem) pomeni organizem z izjemo človeka, katerega genski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja v naravi s križanjem in/ali naravno rekombinacijo. To pomeni, da je bil organizem spremenjen s sodobnimi tehnikami genetskega inžiniringa.
Pri genetskem spreminjanju organizma gene dodajo ali jih odvzamejo. Kadar gene dodajajo, ti običajno izvirajo iz drugih organizmov. Vnesejo jih s pomočjo agrobakterij ali virusov, ali jih dodajajo z zelo majhno t.i. gensko pištolo.

Uporaba GSO

Gensko spremenjene organizme uporabljajo v bioloških in medicinskih raziskavah, farmacevtski industriji, eksperimentalni medicini in kmetijstvu. Z uporabo genske tehnologije v biologiji lahko preučujejo mehanizme človeških bolezni ali osnovne biološke procese v celicah. Genetsko spremenjene bakterije uporabljajo, na primer, za proizvajanje insulina, ki je namenjen zdravljenju diabetesa. Podobne bakterije uporabljajo tudi za pridobivanje faktorjev za strjevanje krvi pri hemofiliji ter človeški rastni hormon za zdravljenje raznih oblik pritlikavosti. Genetsko spremenjene sesalce (na primer, miši) pogosto uporabljajo za proučevanje celične in tkivno-specifične odzive pri boleznih. Pri ribah so uspeli povečati izločanje rastnih hormonov, kar je povzročilo, da so mnoge vrste postale večje, med njimi tudi lososi in krapi.

Najkontroverznejša uporaba GSO in hkrati tudi svetovno najbolj razširjena je pridelava GS rastlin, ki so posebne zato, ker so tolerantne na herbicide in/ali odporne na žuželke. Rastline, katerim so vcepili toleranco za herbicide, so spremenjene tako, da prenesejo neposredno škropljenje s herbicidom, s čimer je olajšano uničevanje poleg rastočih plevelov. Primer rastline, odporne na žuželke je koruza bt, ki proizvaja svoj lasten insekticid. Ta izvira iz talne bakterije Bacillus thuriengiensis (Bt) in jo ščiti pred koruzno veščo, tako da jo ubije, ko se ta z njo hrani.

Izdelal jo je Monsanto, največje semenarsko podjetje na svetu, ki ima skoraj monopol na področju biotehnološkega razvoja GSO. Monsanto razvija GS semena, ki so tolerantna na njihov pesticid roundup in tega prodaja skupaj s semeni. Ker ob tem zasluži ogromno dobička (v letu 2010 kar 10 milijard dolarjev), se močno trudi vsiliti GS semena povsod po svetu. To mu je uspelo tudi v Evropi (in tako tudi Sloveniji), kjer je dovoljeno gojiti gensko spremenjeno Bt koruza MON 810. Ker posamezne države ne smejo prepovedati gojenja GSO (lahko pa uvedejo začasno prepoved gojenja posameznih kultivarjev), se za to prostovoljno odločajo posamezniki posameznih regije in območja. Pri nas se je za to, da na svojih področjih ne bodo gojile GS rastlin, zavzelo že 80 občin (kako se jim lahko pridružite, si lahko preberete na spletni strani ITR.

Sicer pa je v EU za uporabo kot živilo ali krma dovoljenih 24 GSO. Ti so koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa, bombaž, bakterijska biomasa in biomasa iz kvasovk za živalsko krmo. Na seznamu za postopek odobritve so še drugi GSO.

Pri gojenju GS rastlin uporabljajo še več pesticidov

Obljube, da bodo lahko kmetje z uporabo GSO imeli višje pridelke in ob tem porabili manj pesticidov, so se izkazale za prazne. GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji – v nekaterih primerih dajo GS rastline celo nižje pridelke od običajnih kmetijskih rastlin. Poleg tega, da so potrošniki vedno bolj nezaupljivi do GS rastlin (in jih je zato tudi težje prodati), so uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrdili, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane.

Mnogoletne izkušnje kažejo, da pri gojenju GS rastlin uporabljajo več pesticidov kot pri običajnih rastlinah in da se je razvilo ogromno plevelov, odpornih na herbicide. Posledica tega je razvoj novih GS rastlin, ki so tolerantne za dva herbicida, poleg tega pa pri njihovem gojenju uporabljajo še več kemičnih (zdravju škodljivih) snovi. Odporne plevele vedno bolj zatirajo tudi z mehaničnim obdelovanjem, kar povečuje erozijo tal in izpuste toplogrednih plinov.

GS rastline pomenijo izjemno draga semena in povečano rabo dragih kemikalij, kar pa je popolnoma nedosegljivo večini malih kmetov v državah v razvoju. GS rastline so privlačne za velika kmetijska posestva in lastnike zemljišč, ki izrivajo male kmete iz pridelave ter ustvarjajo nezaposlenost in revščino na podeželju.

Zakaj je večina strokovnjakov za gensko NE spremenjene organizme?

GS rastline lahko s svojim cvetnim prahom okužijo običajne rastline kilometre daleč – na ta način se lahko izgubi pristna »čistost« vrst. Ekološko kmetovanje ob prisotnosti GS rastlin ni mogoče. Težavo predstavlja tudi širjenje GS vrst, kot je, na primer, Bt hibridna koruza MON 810, ki kopiči Bt-toksin v okolju. Toksin pa ne deluje le na koruzno veščo, temveč tudi na neciljne organizme (na primer, metulje in vešče, parazitske in roparske žuželke ter tudi pajke, ki se prehranjujejo s plenom, ki je živel na koruzi). Procesi širjenja cvetnega prahu in semen so neobvladljive in nepovratne. Iz okolja se ne »očistijo« ali jih ne moramo odstraniti in zemlje obnoviti, kot lahko to storimo po več leti uporabi strupenih pesticidov. Lahko se le sprašujemo, kakšen vpliv ima prisotnost GSO v celotnem ekosistemu.

Raziskave na nemški univerzi v Jeni so pokazale, da se je čebelam, ki so nabirale nektar na GS oljni repici, spremenila črevesna flora, kar ima negativen vpliv na razvoj in življenje čebelje družine. Francoski vladni inštitut INRA, pa je skozi raziskave prišel do ugotovitev, da cvetni prah gensko spremenjene oljne repice in soje skrajša življenjsko dobo čebel, ter vpliva na njihovo vedenje. Čebele, ki so nabirale cvetni prah na teh gensko spremenjenih rastlinah so dobesedno izgubile spomin in orientacijo, ter se niso več znale vrniti domov v svoje panje. Kaj se zgodi, če preslišimo takšne rezultate in dovolimo, da se GS rastline razširijo v naš ekosistem? Ali bo znanstvena presoja tista, ki bo GSO dovolila ali prepovedala, ali dobičkonosnost nekaj podjetij?

Poleg zaskrbljenosti glede učinka na okolje, pa strokovnjake skrbijo tudi nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima umetno prenašanje genov iz enega organizma na drugega, na človekovo zdravje. Posledice dolgotrajnega uživanja GSO še niso znane. Kot kaže GS hrana vpliva na porast odpornosti na antibiotike, saj se odpornost prenaša na patogene organizme in zmanjšuje učinkovitost zdravil. Obstaja tudi verjetnost, da GSO povečujejo število alergijskih obolenj. Zaradi strahu pred povečanja alergijskih reakcij, na primer, niso dovolili vstaviti v sojo gen brazilskega oreščka.

Če ne želimo uživati GS hrane

Še se imamo možnost odločiti za uživanje gensko nespremenjene hrane, čeprav je EU zakonodaja leta 2008 to možnost izbire precej zameglila. Zakonodaja zapoveduje, da mora biti vsak prehranski izdelek, ki vsebuje GSO, označen, da je »gensko spremenjen«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, proizvedenih iz živali, hranjenih z GS krmo, ni potrebno posebej označiti, prav tako ne fermentiranih izdelkov iz GS mikroorganizmov (npr. jogurtov) ali uporabe encimov, pridobljenih iz GS mikroorganizmov. Označevanje ni potrebno za živila (oziroma krmo), ki vsebujejo največ 0,9 % GSO, pod pogojem, da je njihova prisotnost v izdelku naključna in tehnično neizogibna.

Zanimivost

Narava sama vedno ponuja dobre rešitve. Primer takšne iznajdljivosti, ki prinaša boljše rezultate kot nevarno preizkušanje GS rastlin, je afriška metoda, ki jo uporablja vse več kenijskih kmetov: med koruzo posejejo desmodij (vrsta nizke krmne metuljnice), ki odlično zatira nadležen plevel strigo, obenem pa bogati tla z dušikom in hkrati s svojim vonje odganja koruzno veščo. Poleg tega okoli koruznih polj posejejo par vrst črnskega prosa, ki koruzno veščo privlači, da v njem odložijo jajčeca. Ko se ličinke izležejo, jih nato večina pogine v lepljivih izvlečkih prosa. Na ta način so svoje pridelke koruze povečali kar za štiri krat.

Zakonodaja gensko spremenjenih organizmov, hrane in krme

Namen evropske in slovenske zakonodaje o GSO je varovanje zdravja ljudi, živali ter okolja ob hkratnem zagotavljanju prostega pretoka GS-organizmov (gensko spremenjenih organizmov) na notranjem trgu EU ter pri trgovanju z državami izven meja EU.
Slovenski Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi ureja delo z GSO v zaprtih sistemih (npr. v laboratorijih ali drugih zaprtih prostorih, kjer se obvezno izvajajo zadrževalni ukrepi, da ne pride do neposrednega stika GSO z okoljem oziroma do prenosa GSO v okolje), namerno sproščanje GSO v okolje (npr. poskusno gojenje na poljih) in dajanje GSO na trg.

Uredba EU 1829/2003/EC o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredba 1830/2003/EC o označevanju in sledljivosti GSO veljata neposredno v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji, določata postopke Skupnosti za odobritev in nadzor GS-živil in -krme, označevanje GS-živil in -krme ter predstavljata okvir za zagotavljanje
sledljivosti GS-proizvodov.
Postopek po Uredbi 1829/2003/EC poteka v več stopnjah. Znanstveno oceno tveganja za zdravje ljudi in vplive na okolje pripravi Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority – EFSA), šele nato GSO obravnava in o njih glasuje Stalni odbor za prehransko verigo in zdravje živali, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic EU. V primeru da Stalni odbor GSO ne odobri s kvalifi cirano večino, se obravnava GSO običajno prenese na Svet kmetijskih ali okoljskih ministrov. V primeru da Svet ministrov ne odobri GSO s kvalifi cirano večino, Evropska komisija sama odloči o odobritvi GSO. Uporaba GSO za gojenje se lahko odobri skladno z Direktivo 2001/18/EC za sproščanje GSO v okolje ali skupaj za gojenje hrane in krme po Uredbi 1829/2003/EC. Odločba, s katero se odobri GSO, je objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Na osnovi te odločbe je vpisana v Register Skupnosti GS-živil in -krme.

Novembra 2007 je bilo v register Skupnosti GS-živil in –krme vpisanih 24 GSO, ki imajo dovoljenje za uporabo kot GS-živilo in/ali GS-krma kot živilski ali krmni aditivi in za komercialno pridelovanje.

Viri:

Urbančič, Tamara: GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) V KMETIJSTVU in PREHRANI (ZEKOS),
[citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zekos.si/ekoloski-pozivi-aktivator/gensko-spremenjeni-organizmi/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/
Monsanto [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Monsanto#cite_note-10K-0
GMO [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Genetically_modified_organism
Transgene rastline [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Transgenic_plant
KOMU koristijo GS kmetijske rastline? : hrana za biotehnološke velikane, ne za revne po svetu / [avtorji Juan Lopez Villar … [et al.] ; uredniki Helen Holder, Kirtana Chandrasekaran, Pascoe Sabido]. – Ljubljana : Inštitut za trajnostni razvoj, 2009
Genetically Modified Foods: Harmful or Helpful?; by Deborah B. Whitman, April 2000 [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.csa.com/discoveryguides/gmfood/overview.php
GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI – GENSKO SPREMENJENA ŽIVILA [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: www.zzv-lj.si
Who benefits from gm crops? monsanto and the corporate-driven genetically modified crop revolution; Friends of the Earth, Published January, 2006 in Nigeria
zloženka ZPS:Gensko spremenjeni organizmi
OZNAKA BREZ GSO JE ZAVAJAJOČA [citirano aprila 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.kmeckiglas.com/index.php?option=com_content&task=view&id=2802&Itemid=101
Brez GSO! USTANAVLJANJE OBMOCIJ BREZ GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V SLOVENIJI, Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana, april 2007