Pozabljanje glede izvora in originalnosti osnovnih živil

Za izhodišče za nadaljevanje oz. dopolnitev zgodbe glede pozabljanja o izvornosti originalnih živil, ki potencialno vodi v uvod razkroja družbe znovič uporabimo odličen prispevek z naslovom Pod (hranjeni) Alenke Arko in ekipe Oddaje Preverjeno.

Opomniti velja ne le na otopelost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi na dejstvo, da smo kot bitja narave očitno povsem zatajili vse naše čute in ne le sposobnost okušanja. Vprašajmo se, kaj vse smo v svoji potrošniški vnemi sprejeli kot samoumevno; povsem uničeno mleko, GSO semena in pridelavo hrane, ki navkljub uporabi vse bolj dovršene tehnologije producira vse manj kvalitetne pridelke.

Višek razkroja družbe je tako šele v vzponu in scenarij distopije (napačen oz.nenormalen razvoj družbe) nikakor ni nerealen .
Urban Death Projekt v Ameriki si prizadeva s predelavo človeških trupel v kompost, gnojiti polja s pridelki za široko prehransko porabo. Smo že res tako daleč?

V cilju depopulacijske politike bomo poleg cepilnih programov soočeni še z marsikaterim grotesknim manevrom oblastnikov. Dlje ko si bomo zatiskali oči ali zgolj čakali spremembo, trpkejša bo končna resnica.

Logična posledica, morda ta trenutek še ponekod komičnih zablod otrok o izvoru hrane iz oddaje Alenke Arko, zna v kratkem prerasti v samoumevno sprejemanje umetne hrane, ki se nam očitno že ponuja na policah trgovin.

Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila ; grotesknost z namenom?

Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur, sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika.

Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati t.i. analogi, ponaredki sira in drugih živil. Sir brez mleka in salama brez mesa. Analogni sir je izdelek, narejen iz vode, mlečnih beljakovin in rastlinskih ter drugih maščob in aditivov, ki pomagajo, da je videti kot sir.«
http://www.jana.si/aktualno/zgodbe/Sir-brez-mleka-in-salama-brez-mesa.html

Meso iz človeških iztrebkov:

Plastični kitajski riž:

Distopija v filmu

v insertu Human dystopia:

v filmu Idiocracy:

Film pripoveduje zgodbo o dveh preprostih možakarjih, ki sta sprejeta v tajni vojaški poskus mirovanja(hibernacije), ki pa žal gre po zlu. Prebudita se 500 let v prihodnosti, ko odkrijeta, da se je svet degeneriral v distopijo, kjer se je oglaševanje, komercializacija in kulturni antiintelektualizem razmahnil in povzročil enotno neumno človeško družbo, ki je brez individualne odgovornosti ali posledic.

Človeštvo se upira spremembam in ker so pozabili kaj je to biti posameznik svobodnega neodvisnega razmišljanja, še naprej ignoriramo svoje okolje, našo človeškost, posledično bomo na koncu potencialno zadovoljni, samovoljni in nevedni ter krivi uničenja našega planeta, skupnega in edinega doma.

Zaključek

Živimo posledice naše skupne klime, ki jo na dnevni bazi soustvarjamo. Vedno znova so krize in revolucije prerazporejale vire in bogastva in vedno znova so eni dobivali nazaj, drugi pa izgubljali skozi celotno znano zgodovino. Zmagovalci so pisali zgodovino kot tudi krojili usodo premaganih ali tistih katerim so pač vladali. Vprašajmo se, zakaj se te drame v osnovi dogajajo, da jih začnemo loviti za pravi konec. Namesto da samo gasimo požare, bi se morali vprašati, kaj jih neti.

Lahko seveda naredimo marsikaj, le pogledati je treba z drugačne perspektive. Ali se bomo začeli smiselno organizirat šele potem, ko bomo trdo pristali na dnu? Problem torej ni razprodaja, vojne, laži, elite, politika depopulacije s hrano, pač pa naša nepripravljenost in nesposobnost sodelovanja . Distopija je potemtakem kvečjemu potencialni sprožilec sprememb.