Hrana, ki jo zaužijemo gradi naše telo. Tudi umetna hrana.

Trikom in goljufijam, ki se jih poslužuje prehranska industrija so tudi osveščeni težko kos. Ta je vedno korak pred vsemi – le kako ne bi bila, ko pa za to namenja ogromno denarja. Prav ta en korak pa je za premalo poučenega in premalo previdnega uporabnika lahko smrtonosen. Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati t. i. analogi, ponaredki sira in drugih živil. To na kratko pomeni, da je na primer sir brez mleka in salama brez mesa. Analogni sir je tako izdelek, ki je narejen iz vode, mlečnih beljakovin in rastlinskih ter drugih maščob in aditivov, ki pomagajo, da je videti kot sir.«

Sodobna prehranjevalna veriga predstavlja pridelavo hrane, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen “vse za ceno dobička.” Ko hrana in pridelek zgubita obraz in postaneta izdelek je čas za Vračanje k lokalni samooskrbi.

Najpomembnejše pravilo za vse, ki si v nevarni džungli tega planeta želijo preživeti, je, da umetna hrana NI HRANA.

Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. Aditive dodajajo živilu v proizvodnji, predelavi, pripravi, pri obdelavi, pakiranju, transportu in/ali hrambi. Osnovni namen dodajanja aditivov živilom naj bi bil izboljšanje njihove obstojnosti in posledično tudi podaljšanje roka uporabnosti, žal pa jih vse bolj pogosto dodajajo zaradi “kozmetičnih” razlogov; tako je njihov glavni namen, da naredijo izdelke atraktivnejše s tem, da poudarijo njihovo barvo, spremenijo okus, teksturo in tudi videz.

Potrošniki smo zaradi nekritičnega povpraševanja tudi sami delno odgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Vprašajmo se, zakaj bi kupovali pisane bombone in pijače z umetnimi barvili, jogurte z umetnimi sladili, kislo repo in čevapčiče s konzervansi, juhe iz vrečke z ojačevalci arome, in še bi lahko naštevali, če pa lahko izberemo enaka živila, ki ne vsebujejo aditivov?

Potrebni in nepotrebni aditivi: pripravili smo seznam aditivov iz posameznih skupin aditivov, ki jih pogosteje dodajajo živilom. Ob posameznih aditivih smo z barvno lestvico ponazorili njihovo namembnost, posamezne aditive pa smo označili tudi z oceno varnosti.

Aspartam

Študije so že neštetokrat pokazale, da je rakotvoren in povzroča še mnoge druge bolezni in simptome, med drugim glavobole, nespečnost, halucinacije, izgubo spomina, sataste izpuščaje, spremembo razpoloženja, depresijo, nepravilnosti srčnega ritma, krče in epileptične napade, bruhanje, drisko, kronično utrujenost, oslabelost organizma, motnje vida in še in še. Povrhu vsega tudi redi in peha ljudi v zasvojenost. A ga prehranske korporacije kljub temu in kljub vsem znanstvenim dokazom iz študij, da umetna sladila dosegajo ravno nasprotne učinke, brezkompromisno dodajajo v izdelke za hujšanje. Nihče namreč ne ve bolje kot oni, da se ljudje navdušujejo nad bližnjicami in da bo večina kljub vsem člankom in pričevanjem o negativnih posledicah tega umetnega sladila še naprej kupovala vrečke z nizkokaloričnimi umetnimi juhami in »shujševalnimi« napitki.

Natrijev glutaminat (MSG ali Monosodium Glutamate)

v EU celo odobren in uradno požegnan kot E-število, sicer pa znan ekscitotoksin* – in živ dokaz, da so prehransko zakonodajo EU pisali zločinci s plačilnih spiskov prehranske industrije, so si izdelovalci izmislili na desetine kamuflažnih imen, pod katerimi ta uničujoči dodatek hrani skrivajo. Prikrivajo ga bolj kot kača noge in tudi če njihove trike dobro poznaš ter si odlično seznanjen z brezštevilnimi ‘aliasi’ tega hudega strupa, te bodo vedno znova pretentali še s kakšnim novim. Nekatera izmed teh imen so kvasni ali sojin izvleček, ječmenov slad, želatina, arome, E620, E621, E622, E407, maltodekstrin, hidrolizirane rastlinske ali zelenjavne beljakovine, natrijev ali kalcijev kazeinat in številna druga imena.