Ko v trgovinah lepega dne ne bo hrane, supermarket kot najbolj nevaren prostor v sodobni civilizaciji

Zakaj sta nafta in hrana usodno povezani? Kako je mogoče, da o naših življenjih odločajo ekonomisti, ki živijo od bilance do bilance, in politiki, ki jih zanima le, kako bodo preživeli od enih do drugih volitev?

Zakaj še vedno uničujemo zemljo z novimi nakupovalnimi središči in to kljub temu, da imamo v Sloveniji le 35-odstotno samooskrbo? Zakaj v šolah otroke učijo, da bodo z ugašanjem luči in ločevanjem odpadkov rešili planet, ne povedo pa jim, da je ogrožen obstoj človeka, medtem ko je narava preživela že veliko hujših udarcev? Ne gre samo za ekonomsko krizo, temveč za energetsko krizo civilizacije, ki je usodno povezana s hrano, meni Komat. »Koncept industrijskega pridelovanja si je zamislil njivo kot tovarno z uporabo kemičnih snovi za velikoserijsko proizvodnjo. Dokler je bila nafta poceni, je to še delovalo, potem je morala pomagati država s subvencijami.

»Pet največjih korporacij sveta obvladuje prehransko verigo, zdravila, gensko tehnologijo, semena, farmacijo. Hrano in zdravje! V Iraku cilj agresije niso bila le naftna polja, temveč tudi centralna genska banka z zbirko 8 tisoč varietet žitaric nekdanjega območja Mezopotamije. Vsaka lastnost ene same stare sorte je vredna 35 do 65 milijonov dolarjev, 8 tisoč vzorcev, ki jih je vojska odnesla, torej pomeni neprecenljivo vrednost. To predstavlja nadzor nad svetovno prehrano. S starimi sortami se namreč lahko nadaljuje vzgoja novih žitaric za prehrano, nove sorte so namreč že povsem degenerirane, da ne zmorejo preživeti brez
kemične podpore.«

Kje je izhod? »Kar je zavoženo na globalni ravni, je treba reševati na lokalni in nihče nam pri tem ne bo pomagal. Na lokalni ravni je treba ustvariti vzporeden sistem, ki bo deloval v dobro ljudi, in za to ne potrebujemo strank, voditeljev in represivnih organov, temveč dobro voljo in zdrav razum,« meni Komat in dodaja, da imamo znanja dovolj, potrebujemo pogum. »Moramo povezati razbito sedanjost s preteklostjo, s svetom naših prednikov, ki so
razvili znanja, da so preživeli na tej zemlji.«
Novi tednik – TATJANA CVIRN

Ogled originalnega članka