Sladki krompir (Ipomoea batatas)

Sladki krompir sodi botanično v družino slakov. Izvorno prihaja iz tropskega pasu
južne Amerike. V Španijo ga je prinesel Krištof Kolumb pod imenom zemeljsko zlato. Po dolgem času
neprepoznavnosti, se je šele po letu 1986 njegov sloves razširil po Španiji in Portugalski kot eden
izmed najbolj zdravih gomoljev v prehrani.


V Sloveniji je njegova priljubljenost pričela rasti v zadnjem desetletju, ko so vedenja o gojenju sadik
sladkega krompirja predstavili vrtnarji v svojih ponudbah balkonskih zasaditev. Vzgojenih je bilo tudi
nekaj domačih sort, ki pa so uporabnikom žal premalo znane.


Gomolji sladkega krompirja so bogati z ogljikovimi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom, zaradi
česar je ta krompir primeren tudi za prehrano diabetikov. Vsebujejo veliko vitamina C, B, E in beta
karotena (provitamina A) ter mineralov kalija, kalcija, magnezija, joda in cinka. Sladki krompir je
precej bogat z antioksidanti, ki podpirajo naš imunski sistem in vsebuje zelo malo maščob.
V mlečku, ki se pocedi izpod lupine zrelih gomoljev se nahaja polisaharid inulin, vlaknina, ki spada
med prebiotike in skrbi za zdravje našega črevesja, saj predstavlja hrano dobrim bakterijam.


Na kmetiji Jagodič ga imajo nasajenega na površini več kot 15 arov, in sicer najbolj poznanega
oranžnega; gojijo pa tudi batate bele, lila in vijolične barve. Sadike si vzgojijo sami, po potrebi pa jih
še dokupijo pri certificiranih gojiteljih v tujini. Posadijo ga ročno v dobro oskrbovano zemljo z
dodatkom biodinamičnega komposta in poživljeno z biodinamičnima preparatoma 500 in 501, ob
ugodnih dnevih za list in korenino. Pozno poleti, ko zacveti, naberejo liste, jih posušijo in uporabljajo
kot čaj proti sladkorni bolezni. Rahlo sladkast okus čaja je možno obogatiti z janežem, metami ali
meliso. V poletnih dnevih je to izvrsten napitek proti potenju, v zimskem času pa dobrodošel kot
pomoč pri razkisanju organizma. Odličen je tudi kot čaj za dojenčke in diabetike.

Uporaba v kulinariki

Kuhan je za naše zdravje bolj koristen kot pečen. Manjše narezane gomolje, ki jih vedno kuhamo z olupki vred, uporabljamo za zelenjavne juhe, večje pa za pireje, sladice, rezance, pecivo, kremne juhe, kruh, potice, namaze in tudi marmelado. Pečeni gomolji so okusnejši z dodatkom začimb, a pazljivo pri dodajanju maščobe - sladki krompir je namreč ne mara. Pečemo jih torej brez maščobe in le-to po želji dodamo na koncu. Sveže narezane gomolje lahko tudi sušimo v krhljih in jih nato zmeljemo v moko. En gomolj težak približno 25 dag že zadošča za dnevni vnos vitaminov in mineralov za odraslo osebo. V Ameriki obstaja knjiga v kateri je zbranih več kot 10.000 receptov z batato. V skrčeni izdaji in v majhni nakladi bo v kakšnem letu dni na voljo tudi v hrvaškem jeziku.

Recepti

Večji gomolj operemo pod tekočo vodo in ga damo kuhati v mrzlo vodo. Na zmerni temperaturi okoli 90 °C ga kuhamo približno pol ure oz. dokler se ne zmehča. Ohlajenega olupimo z dlanmi, tako kot rdečo peso. Pretlačimo ga v pire in uporabimo z dodatkom olivnega, repičinega ali sončničnega olja kot prilogo k drugim jedem iz mesa ali zelenjave. Pire lahko z dodatkom začimb in olj uporabimo tudi kot osnovo za izjemno zdrave in okusne slane namaze.
Če v pire dodamo sladke začimbe (npr. cimet, limonin sok ali naribano limonino lupinico, ingver. Meto) ali dodatke (rožičevo moko, kokosovo moko, stevijo ali kokosov sladkor, kakav, skuto, smetano …), lahko iz te mase pripravimo sladke namaze ali pa maso uporabimo kot nadev za zavitke, pite in palačinke. Lahko pa jo tudi zamrznemo in pojemo kot sladoled. Pire lahko dodajamo namesto jajc tudi v moko pri pripravi testa za rezance, kruh in celo potice. Dobro oprane in posušene drobne gomolje lahko z dodatkom različnih začimb (npr. timijanom, kumino, majaronom, česnom, čebulo, koriandrom, curryjem, peteršiljem, zeleno, lovorjem, rožmarinom in drugih) tudi spečemo v pečici ali v ponvi. Solimo čisto na koncu. Kuhan sladek krompir lahko z lupino vred narežemo na koščke in proti koncu kuhanja dodajamo v vse vrste zelenjavnih juh. Nato samo še posolimo in začinimo s svežimi začimbami.

Skladiščenje

Gomolje je potrebno hraniti v temi pri 75% vlažnosti in 15° C. Batate ne shranjujemo v hladilniku ali hladnem prostoru, saj meso ob hladu počrni in prične gniti.
Zapisala: Cvetka Jagodič


Batata krompir si lahko zagotovite tudi v skupinskem naročanju OSKRBOVALNICE