V tridesetletni tekmi zmaga ekološko kmetovanje

Tridesetletna tekma je pravzaprav tridesetletna raziskava inštituta Rodale (Rodale Institute), Pennsylvania, ZDA, v kateri so preučevali konvencionalno in ekološko kmetovanje.

Raziskava FST (the Farming Systems Trial) je najdaljši ameriški poskus, ki se je pričel leta 1981 z namenom, da bi preučili, kaj se zgodi, ko konvencionalni način kmetovanja zamenjajo v ekološkega.

V začetku je količina pridelka na ekoloških kmetijah upadla, po nekaj letih pa se je s količino konvencionalno pridelanih živil izenačila ali jo celo presegla.

Raziskava je pokazala mnogo zanimivih in koristnih stvari:

• Količina ekoloških pridelkov je enaka konvencionalnim.

• V sušnih letih je bilo ekoloških pridelkov kar 31% več v primerjavi s količino konvencionalnih pridelkov. Ekoloških pridelkov je bilo več celo v primerjavi s pridelki genetsko spremenjenih rastlin, ki naj bi bile »prilagojene na sušo« (teh je bilo od pridelkov konvencionalne pridelave le 6.7% do 13.3% več). Organski sistemi so ob enaki ravni pridelkov prenesli večjo rast plevelov.

• V raziskavo so vključili tudi nekajletno lastno študijo in večletne študije drugih inštitutov, v katerih so preučevali kmetije z genetsko spremenjenimi rastlinami. Ugotovili so, da so kmetje v 14 letih zaslužili manj denarja kot tisti, ki so nadaljevali z genetsko nespremenjenimi rastlinami. Zaradi genetsko spremenjenih rastlin se je povečala uporaba herbicidov, zato je v odziv na povišane koncentracije EPA za 20x povečala raven dovoljene ravni ostanka glifosata (Roundup®) v hrani.

• Ekološki način kmetovanja je zemljo izboljšal, medtem ko je pri konvencionalnem kmetovanju ostala bolj ali manj enaka. Na poljih z ekološkim kmetovanjem se je povečalo zadrževanje podtalne vode in zmanjšalo površinsko odtekanje vode. Ekološka zemlja bolje zadržuje vodo in, po domače, zadržuje »dobre snovi«, medtem ko konvencionalno obdelana zemlja vodo ter »dobre snovi« izgubi hitreje.zito

• Ekološko kmetovanje porabi 45% manj energije in je bolj učinkovito. Največji energijski porabnik ekološke pridelave je dizelsko gorivo, medtem ko je največji porabnik pri konvencionalnem kmetovanju produkcija mineralnih gnojil (kar 41%).

• Pri konvencionalnem kmetovanju nastane kar 40% več emisij toplogrednih plinov kot pri ekološkem.

• Ekološko kmetovanje je bolj dobičkonosno kot konvencionalno, skoraj 3x bolj!

• Ekološka agrikultura spodbuja ustvarjanje delovnih mest. Na hektar zemlje je kar 30% več zaposlenih kot pri ne-ekoloških kmetijah. Na ekoloških kmetijah gre več denarja lokalno ljudem in same kmetije imajo veliko več profita.

• Ekološka živila so veliko, veliko, veliko bolj zdrava za ljudi. V razmislek: konvencionalna pridelava temelji na uporabi pesticidov, ki so strupeni tudi za ljudi. V uporabi je več kot 17.000 pesticidov, med njimi je preizkušenih le 1%. Na področjih s konvencionalno pridelavo je v pitni vodi pogosto presežena dovoljena meja nitratov.

Ekološko kmetovanje lahko zagotovi hrano ljudem po svetu, a z veliko manjšim negativnim učinkom na okolje, kot ga ima sedaj konvencionalno kmetovanje. Ekološka agrikultura lahko podvoji svetovno količino pridelane hrane v le 10 letih.

Poročilo si lahko preberete na povezavi.